facebooktwitterlinkedinyoutube

Zastaralni roki kaznivih dejanj korupcije v Evropski uniji

.
S
LOVENIJA UVRŠČENA V EVROPSKO POVPREČJE GLEDE ZASTARANJA KAZNIVIH DEJANJ KORUPCIJE


.

Integriteta – društvo za etičnost javnega delovanja je sodelovalo v primerjalni raziskavi Transparency International imenovani Zastaralni roki kaznivih dejanj korupcije v Evropski uniji (Countdown to Impunity: Corruption - related Statutes of Limitations in the EU). V raziskavi, v kateri je sodelovalo 27 držav EU, se je ocenjevalo ustreznost zastaralnih rokov v boju proti korupciji. Zastaralni rok je najdaljše obdobje, znotraj katerega se začne kazenski ali civilni postopek zoper domnevnega storilca. Zastaralni roki so bili analizirani na podlagi študij, ki so identificirale slabosti zastaralnih rokov in izpostavile primere dobrih praks.

 

Transparency International je v ta namen 30. novembra 2010 v Bruslju organizirala konferenco, na kateri so predstavili rezultate raziskave in razpravljali o tem, kako najbolje okrepiti preiskovanje in pregon korupcije.
.

Ugotovitve raziskave:

  1. V mnogih državah EU dolgotrajni postopki predstavljajo resno oviro za učinkovito izvrševanje zakonodaje na področju preprečevanja korupcije.
  2. Pomanjkljivosti in pravne praznine v urejenosti zastaralnih rokov posameznih držav pogosto vodijo v nekaznovanost domnevnih storilcev.
  3. Dolžina zastaralnih rokov je posebej pomembna v preiskavah in pregonu zapletenih primerov korupcije, ki imajo čezmejne razsežnosti in kjer je potrebno mednarodno sodelovanje.
  4. V sodstvu nekaterih evropskih državah je mogoče najti primere dobrih praks, k izboljšanju ureditve zastaralnih rokov in pregonu kaznivih dejanj korupcije, pa so prispevale tudi nekatere nedavno sprejete reforme.
  5. Opaziti je pomanjkanje statističnih podatkov o številu zastaranih kazenskih primerov.

Kljub temu, da zastaralni roki omogočajo pravičnost in učinkovitost v preiskovalnih in sodnih postopkih, so hkrati lahko ovira za učinkoviti pregon kaznivih dejanj. To se dogaja predvsem takrat, kadar so roki prekratki in ne zagotavljajo dovolj prožnosti. Zastaralni roki lahko privedejo do nekaznovanosti domnevnih storilcev, zlasti v primerih kaznivih dejanj korupcije, ki se pokažejo šele po določenem časom.

Slovenija je glede zastaralnih rokov pri preiskovanju in pregonu korupcijskih kaznivih dejanj uvrščena v evropsko povprečje, saj na letni ravni zastara približno 1% preiskav. Pri ocenitvi dejanskega stanja se pojavlja problem pridobitve statističnih podatkov ter njihova relevantnost. Statistični podatki v Sloveniji so razdrobljeni med različne državne organe in so v večji meri med seboj neprimerljivi. Prav tako Slovenija ne beleži statistike o številu primerov, ki zastarajo po vložitvi obtožnice oziroma v sodnem postopku. Tako je v Sloveniji število zastaranih primerov korupcije lahko večje kot jih predstavlja uradna statistika.
.

Glavna priporočila za odpravo pomanjkljivosti:

  1. Politični odločevalci naj skrbno preučijo zakonodajo na področju zastaralnih rokov, z namenom odprave pravnih praznin pri pregonu korupcijskih kaznivih dejanj.
  2. Ob upoštevanju kompleksnosti odkrivanja in pregona hujših in zapletenih primerov korupcije, naj bodo zastaralni roki dolgi 10 let ali več.
  3. Izračun zastaralnih rokov naj bo odraz specifičnosti primerov kaznivih dejanj korupcije.
  4. Zakonodaja naj omogoči podaljšanje zastaralnega roka, kadar je postopek zaradi imunitete stranke zadržan in kadar prihaja do zamud zaradi mednarodnega sodelovanja.
  5. Zakonodaja zastaralnih rokov naj ne omogoča, da kazni, kljub sodbi na prvi stopnji, v kateri je bil obdolženi spoznan za krivega, zaradi zastaranja v času pritožbenega postopa, ni mogoče uveljaviti.
  6. Podatki o zastaranih kazenskih zadevah naj bodo zbrani in na voljo, z namenom, da se oceni vpliv zastaralnih rokov na pravosodno upravo.
  7. Posebni razlogi za zastaranje naj bodo zapisani, z namenom, da se ugotovi in odpravi pomanjkljivosti v sistemu.

V društvu Integriteta želimo med drugim opozoriti tudi na pomen dobrega sodelovanja med organi odkrivanja, pregona in sojenja, od katerih je odvisen uspeh celotnega postopka. Državni organi si morajo kljub veliki obremenjenosti prizadevati, da v pomembnih primerih, ki kažejo znake korupcije, delujejo hitro in brez sodnih zaostankov. Zastaranje primerov namreč  vodi v negativno mnenje javnosti, tako do sodstva kot tudi celotnega pravnega sistema države.
.

Gradiva:

.

.

Projekti

banner trans integriteta spregovori

banner transparentnost integriteta

banner crinis integriteta

banner nis integriteta

 

 

Koledar dogodkov

«   November 2017   »
potosrčpesone
  1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
   

supervizor

komisija za preprecevanje korupcije logo tiwhistleblowing ceelogo euPrevention of and Fight against Crime. With financial support from the Prevention of and Fight against Crime Programme. European Commission - Directorate-General Home Affairs.
uncaccoalitioniaccstop corruptionlogo IP slo mo