facebooktwitterlinkedinyoutube

Mednarodno poročilo "Whistleblowing in Europe"

Mednarodno poročilo

Poročilo o Sloveniji

"Whistleblower principles"

Poročilo pod drobnogled postavlja primernost zakonodajnega okvira zaščite "whistleblowerjev" oziroma prijaviteljev, kot so poimenovani po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Mednarodno poročil "Whistleblowing in Europe- Legal protection for whistleblowers in the EU" ugotavlja:

1. da večina EU držav ni uspela zadostno zakonsko zaščititi prijaviteljev proti povračilnimi ukrepi na delovnem mestu, s čimer so izključile pomemben mehanizem za uspešno preprečevanje korupcije

2. da je kompleksnost političnih, družbenih, zgodovinskih in drugih dejavnikov blokiralo, ne samo zakonodajni napredek, temveč tudi preprečilo prijaviteljem, da v družbi zavzamejo svoje mesto kot zagovorniki transparentnosti, celovitosti in odgovornosti.

Poročilo razvršča države v 3 skupine:

"Napredno" - kamor so vključene države s celovito ali skoraj celovitimi določbami in postopki za prijavitelje, in veljajo tako za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju.
"Delno" – kamor so vključene države, kateri le delno izpolnjujejo ključne elemente mednarodnih standardov
"Nič ali zelo omejeno" - v kolikor zakoni oziroma določbe o prijaviteljih ne obstajajo ali je področje pomanjkljivo urejeno.

tabela

Slovenija spada v skupino "napredno" in tako beleži eno izmed najboljših zakonodaj v Evropi iz omenjenega področja. Društvo Integriteta- Transparency International Slovenia na tem mestu opozarja, da sama zakonodaja ni edini pogoja za uspešno zaščito prijaviteljev. Izvajati je potrebno celovit in proaktiven pristop, s sodelovanjem vseh zadevnih javnih in zasebnih institucij, ki vključuje Komisijo za preprečevanje korupcije, Inšpektorat Ministrstva za notranje zadeve, policija, sodstvo, državno tožilstvo, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Inštitut za varovanje zdravja in drugih. Le ta multidisciplinaren pristop vodi v dolgoročno rešitev problema korupcije in korupcijskih tveganj, ter varovanja zaposlenega in njegovega dostojanstva. Slediti moramo cilju zdravega delovnega okolja, ki temelji na etiki, integriteti in moralnih vrednotah ter vzpodbuja prijavitelje, da zaznane nepravilnosti prijavijo in zato niso šikanirani ali trpinčeni.

Na dogodku je bil prisoten tudi mag. Bećir Kečanović, pomočnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ki je osvetlil pomen proaktivnega delovanja v smislu obvladovanja tveganj povračilnih ukrepov. Prav tako je Kećanovič izpostavil, da je v v Sloveniji velika težava predvsem t. i. kultura strahu, saj se ljudje ne odločajo za razkrivanje koruptivnih ali kaznivih dejanj iz strahu za lastno službo, kar se je s krizo samo poslabšalo.

Projekti

banner trans integriteta spregovori

banner transparentnost integriteta

banner crinis integriteta

banner nis integriteta

 

 

Koledar dogodkov

«   November 2017   »
potosrčpesone
  1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
   

supervizor

komisija za preprecevanje korupcije logo tiwhistleblowing ceelogo euPrevention of and Fight against Crime. With financial support from the Prevention of and Fight against Crime Programme. European Commission - Directorate-General Home Affairs.
uncaccoalitioniaccstop corruptionlogo IP slo mo